Kažipot je na poti življenja le neko prehodno znamenje, ki nam pove iz katere smeri smo prišli in kam se odpravljamo. Tako smo se tudi člani skupine kažiPot! po treh letih skupnega sodelovanja odločili, da se vsak po svoji poti, odpravimo naprej v življenje, z dobrim občutkom, da je bila pot do sedaj lepa in polna veselih dogodivščin. Če se ozremo nazaj vidimo, da nas je povezalo veselje do petja Gospodu, kar nas je vodilo vse do konca. Vendar je bil naš pogled na naš Kažipot vedno znova drugačen. Od veselega prepevanja Kralju (Ps 47,7), smo prišli do Svatbe v Kani galilejski in do Ritma duha, kjer smo mu lahko povedali: "To si res Ti." In zaključek? Rojeval se je že od začetka, svoj temelj dobil v naši drugi pesmi, ki smo jo posneli v studiu (Ljubiš me) in naposled se je le prikazal svetu na koncertu na Rakovniku prav z istim naslovom. Tam je osnovna skupina (Andreja, Nataša, Sabina, Samo in jaz) še zadnjič skupaj zapela (ena petina je bila že v publiki:)) in zaključila svojo skupno pot. "Povedali ste vse", je rekla ena izmed naših spremljevalk na koncertih. In res je tako. Povedali smo vse, da se lahko sedaj odpravimo vsak po svojih poteh v življenje, z zavestjo da: LJUBIŠ ME, Gospod!

Na koncu zahvala vsem, ki ste nas spremljali na naših poteh. Robi, kot očka in Sašo kot stric, ki je priskočil na pomoč, ko je bil očka odsoten. Tete in strici, ki so nam stali ob strani so bili tudi naši domači, ki so nas prenašali, pa prijatelji iz vodstva in izmed dijakov Škofijske gimnazije Vipava, da o povezavah z župnikom v Vipavskem Križu in njegovimi župljani ter novogoriškim kaplanom ne govorimo. Pa seveda sponzorji, ki ste primaknili toliko denarja, da smo trikrat lahko obiskali studio. Naposled pa gre zahvala seveda vsem, ki ste z nami zapeli, zaplesali, zaploskali, ki ste z nami slavili, oznanjevali in molili: To si res Ti, Ker si, ker Ljubiš me!